Prvo modernizacijo klasičnega sistema centralnega ogrevanja in priprave sanitarne vode iz kotla s kombinacijo sončnih kolektorjev smo izvedli leta 2001. Vgradili smo kotel na ekstra lahko kurilno olje moči 15─25 kW in trajnožarni kotel na trda goriva moči 24 kW. Solarni grelnik sanitarne vode je ostal prvoten, ker je še ustrezal konceptu predelave. Vgrajen je bil tudi vremenski regulator ogrevanja in sanitarne vode, ki pa ni krmilil solarnega kroga, ta je imeli lasten diferencialni termostat vgrajen v solarnem grelniku sanitarne vode.
"Regulator ogrevanja je skrbel za
varčno porabo energije, vendar to
ni šlo skupaj z trajnožarnim kotlom."
Kmalu po predelavi so se pokazale slabosti novozgrajenega sistema. Regulator ogrevanja je skrbel za varčno porabo energije, vendar to ni šlo skupaj z trajnožarnim kotlom na trda goriva, ki je zato deloval slabo in zadušeno ter se pogosto pregreval zaradi premajhnega odjema toplote v sistem centralnega ogrevanja. Kotel na ELKO je deloval v zelo kratkih intervalih, kar prav tako ni dobro vplivalo na porabo ELKO in gorilnik. Sledila je odločitev za vgradnjo zalogovnika, ki bo prevzel odvečno energijo in jo shranil za uporabo, ko bo trajnožarni kotel že ugasnil. Ob tej priložnosti se je razdelil tudi sistem centralnega ogrevanja na dve zanki, in sicer ločeno na vsako nadstropje po ena zanka. Zamenjali smo tudi radiatorje, ker so obstoječi bili vgrajeni že več kot pred 25. leti. Vgradnja zalogovnika je bila leta 2005 v Sloveniji še novost in je bilo kar težko najti monterja, ki je vedel, kako vgraditi takšen zalogovnik.
Izbira velikosti zalogovnika je bila kompromis med kapaciteto trajnožarnega kotla in kapaciteto obstoječih sončnih kolektorjev, ki naj bi s toploto podprli tudi ogrevanje. Spremenili smo tudi koncept ogrevanja sanitarne vode in vgradili nov manjši grelnik z veliko sposobnostjo ogrevanja sanitarne vode, vendar brez solarnega izmenjevalnika. Solarna energija se je zbirala izključno v zalogovniku in se od tam naprej porabljala za ogrevanje in tudi za pripravo tople sanitarne vode.
Po predelavi so se stvari končno postavile na pravo mesto. Ker se tiče regulacije, smo sedaj imeli tri regulatorje: že omenjeno vremensko regulacijo ogrevanja in pripravo sanitarne vode, nato diferencialni termostat solarnega sistema in še novi dvojni diferencialni termostat polnjenja zalogovnika iz dveh kotlov. Delovanje kotlov se je stabiliziralo in tudi poraba se je znatno znižala. Ta sistem centralnega ogrevanja smo uporabljali do leta 2009, ko smo se odločili dograditi še toplotno črpalko zrak/voda v samogradnji.
Uporabili smo zunanjo enoto split klimatske naprave, avtomatiko notranje enote klimatske naprave in ploščni izmenjevalec, skozi katerega je medij poganjala obtočna črpalka. Moč dograjene toplotne črpalke naj bi bila okoli 5 kW, kar je popolnoma zadostovalo za pripravo sanitarne vode v oblačnih dneh in za manjše ogrevanje v prehodnih obdobjih. Tako smo imeli vgrajene že štiri vire energije in prav tako štiri regulatorje, ki so te vire krmilili. Kasneje, ko smo se prepričali, da je ogrevanje s toplotno črpalko kar ekonomično in komfortno ter da hrup ni moteč, smo se leta 2012 odločili za zamenjavo toplotne črpalke z močnejšo, in iscer z močjo 11 kW, ki naj bi zadostila večini potreb po ogrevanju in pripravi tople sanitarne vode. Hidravlično smo jo sprva priključili enako kot prej manjšo, in sicer tako, da je ogrevala v zalogovnik. Regulacijsko smo bili na istem – štirje krmilniki.
V vseh teh letih so se potrebe uporabnikov delno spremenile, sistem ogrevanja je moral delovati samodejno, usklajeno in kar se da varčno. Zaradi usklajevanja delovanja regulatorjev med seboj je bilo potrebno precej znanja in poznavanja delovanja vsakega od teh.
Leta 2013 se je razvila misel o vgradnji enotnega regulatorja, ki bo pokril vse segmente ogrevalnega sistema in nudil tudi oddaljen dostop za nastavitve in upravljanje. Ponudila se je priložnost za vgradnjo DAVIT regulatorja ogrevanja, ki je po lastnostih sposoben krmiliti tovrsten sistem. Podjetje GIA-S, d. o. o., je vgradilo regulator in dodaten vmesnik za oddaljen dostop preko interneta.
Obstoječa kotlovnica pred vgradnjo GME regulatorja in vgrajeni regulator
Regulator je bil vgrajen januarja 2014 in od takrat se lahko pohvalimo z naslednjimi dejstvi:
- Optimizirali smo delovanje celotnega sistema s pomočjo beleženja zgodovine delovanja regulatorja:
- realizirali smo izboljšanje izkoristka toplotne črpalke za 15 %,
- povečali smo stabilnost temperature v ogrevanih prostorih,
- znižali smo strošek ogrevanja v primerjavi z drugimi primerljivimi ogrevalnimi sezonami,
- povečala se je izraba solarnega sistema pri podpori ogrevanju.
- Kotel na ELKO od vklopa novega regulatorja ogrevanja ni bil aktiven razen ob manjši okvari toplotne črpalke.
- Trajnožarni kotel na trda goriva deluje na enaki ravni kot pred vgradnjo nove regulacije.
- Omogočen je oddaljen dostop za nastavitve in upravljanje sistema ogrevanja in priprave tople sanitarne vode.
- Ogled zgodovine delovanja sistema, ki beleži podatke vsako minuto, je možen kadarkoli.
- Vgrajena sta kalorimeter in števec električne energije za toplotno črpalko, na katerih lahko odčitamo točne vrednosti pridobljene in porabljene energije ter izračunamo dejanski izkoristek.
- Regulator nam nudi informacijo o dejanskih delovnih urah posameznih obtočnih črpalk, gorilnika toplotne črpalke.
- Internetni vmesnik uporabniku/upravitelju preko el. pošte sporoči morebitno okvaro, odstopanje oz. alarmno stanje.
- Imamo možnost kasnejše širitve sistema na več ogrevalnih krogov.
- Možnost dodajanja funkcij izven ogrevalnega sistema: prižiganje luči, merjenje ravni, merjenje tlakov, itd.
